Mediji o nas

Članek:

 Mojster čokoladnih pralin
Sam Osmanchevich je v Slovenji šele dobo leto dni, a nas je že uspel začarati s svojimi ročno izdelanimi čokoladnimi mojstrovinami. Med njimi najdemo najrazličnejše praline 101 okusa, čokoladne tablice, živalske figurice ter čokoladna darila, kot so velikonočni pirhi in zajčki, seveda iz najboljših kakavovih sestavin, ki nam že ob enem samem pogledu pocedijo sline.
»V Slovenijo sem prišel iz Anglije. Moja mama je Slovenka, oče Bosanec, vse od 16. leta naprej pa sem živel v Veliki Britaniji. S ženo Cindi, ki je čistokrvna Angležinja, sva sem prihajala večkrat letno, potem pa sva se enostavno odločila, da ostaneva,« pripoveduje Sam o tem, kako se je ustalil v tej majhni alpski deželi.
S čokolado se je sicer začel ukvarjati pred osmimi leti, ko se je o njej izobraževal zlasti v Belgiji, prej pa je delal v gostinstvu – za Planet Hollywood v Londonu. »Čokolada je zelo prijazen izdelek. Doslej še niti enkrat nisem imel stranke, ki bi rekla, da ji ni všeč, medtem ko se v restavraciji to dogaja dnevno. Biti čokoladar je zelo kreativen poklic, lepši kot gostinstvo, kjer je treba delati tudi čez vikend,« pove navdušeno in v smehu doda, da ima 99 odstotkov ljudi rado čokolado, en odstotek pa jih laže.

In kateri okusi nam gredo najbolj v slast? Smo Slovenci pri izbiri čokolade tradicionalni ali avanturistični?

»Slovenija ima na splošno zelo konzervativni okus glede hrane, predvsem pa pri čokoladi, saj je bila ponudba doslej zelo slaba,« pove resno. Takšne razmere so zanj seveda velik izziv, nivo čokoladne ponudbe se trudi dvigniti na višjo raven, v Rajski ptici, njegovi majhni trgovinici in delavnici hkrati, zato lahko že vsak najde nekaj pravega zase.
»Imamo približno 100 različnih okusov pralinejev. To je zato, ker rad eksperimentiram in vsaj enkrat mesečno izumim kaj novega. Naredili smo tudi slovenske variante pralinov z okusom potice, pehtrana, hruškovca, jabolčne pite in borovnic, imamo pa tudi klasiko – lešnik, kapučino, kavo. Lahko rečem, da je 70 odstotkov Slovencev zelo odprtih za predloge, treba jih je le spodbuditi in prepričati, naj preizkusijo novosti. Običajno so potem nad njimi zelo navdušeni.«

Zanimivo je tudi to, da ženske jedo čokolado drugače od moških. Sam denimo opaža naslednjo razliko – moški imajo radi klasične praline z okusom lešnika in kave, v usta dajo celo čokolado in so v tem pogledu veliko bolj »jamski«. Ženske so po drugi strani bolj avanturistične, rade preizkušajo nenavadnosti. Pri okušanju pralina so tudi bolj sofisticirane, najprej ga pogledajo in povohajo, odgriznejo polovico, jo dajo na jezik in počakajo, da se stopi.
Kdaj, kako in koliko čokolade pa poje sam? »Jaz osebno pojem od štiri do pet pralinov na dan in odkar se ukvarjam s tem poklicem, sem se zredil že pet kilogramov. Vsako čokolado, ki jo naredim, namreč tudi preizkusim.«
In lahko nam verjamete, da je takšnega preizkušanja ogromno, kajti z ženo Cindi in še eno pomočnico lahko dnevno izdela kar od 80 do 100 kilogramov pralinejev. V času praznikov jih proda povprečno 50 kilogramov na dan, ko bo svojo ponudbo razširil, pa se bo ta številka zagotovo še močno povečala. Trenutno denimo razmišlja o novih trgovinah v Zagrebu, Avstriji in Italiji, organizirati namerava tečaje izdelovanja pralinejev in odpreti slaščičarno.
»V prihodnosti bi radi imeli slaščičarno, kamor se ljudje lahko usedejo in zraven gledajo, kako se dela čokolada,« nam zaupa svoje ambicije. »Upam, da se bom s čokolado lahko ukvarjal celo življenje, saj ni boljšega kot ljudem posladkati  življenje!«


Sam Osmanchevich svetuje

Kupujte čokolado, narejeno iz kakavove maščobe in ne iz rastlinske. Takšne čokolade vam ne bo treba prežvekovati, saj se bo na jeziku lepo stopila. Izogibajte se tudi raznim poceni industrijskim in dolgo obstojnim čokoladam (z rokom trajanja več kot šest mesecev), ki vsebujejo veliko kemikalij in konzervansov.

·     Pralineje shranjujte v temnem prostoru, kajti svetloba spreminja njihovo barvo, čokolada postane bela in groba. Najbolje jih je hraniti v omari ali v temni sobi, kjer ni oken, temperatura v prostoru pa naj bo do 23 ºC.
·     Pralineje lahko odlično kombinirate s pijačo. Zraven se zelo dobro podajo kava in nekatere žgane pijače (hruškovec, konjak, ouzo), sladek liker in sladko vino. K čokoladi močnega okusa (na primer jagodni) lahko pijete tudi šampanjec.
·     Na dan je priporočljivo pojesti največ 50 g čokolade. Črna je zelo zdrava, mlečna malo manj, bela pa za zdravje sploh ni priporočljiva. Pretežno je namreč sestavljena le iz masla in mleka ter le minimalne količine kakavovih delcev.


Trufli z janežem
Sestavine: 250 g mlečne čokolade, 150 g mlečne čokolade, stopljene pri 35 ºC, 75 g mleka, 5 g janeža, 100 g smetane s 35 % maščobe, 25 g medu, 50 g masla, nastrgana čokolada za dekoracijo.
Priprava:
1. V mleko stresite janež in ga segrejte na 70 ºC. Pustite ga ohlajati 15 minut, potem ga precedite in odvrzite janež.
2. Prevrite smetano z medom in ji dodajte janeževo mleko.
3. Vse to prelijte čez nestopljeno čokolado in na rahlem ognju mešajte toliko časa, dokler ne dobite gladke mase.
4. Čokoladno maso ohladite na približno 25 ºC ter ji končno dodajte še maslo. Temeljito premešajte.  
5. Vso maso vlijte v posodo in jo postavite v hladilnik, da se deloma strdi. Nato jo dajte v brizgalno vrečko z osem mm široko odprtino in na pladenj nabrizgajte ovalne oblike truflov. Pustite, da se popolnoma ohladijo in strdijo, potem pa jih pomočite v stopljeno čokolado in povaljajte v čokoladnih ostružkih.